• AKTUALNO STANJE KAMPANJE

    Poziv za zeleni razvojni preboj z 10.358 podpisi posameznikov in seznamom 195 organizacij, podjetij, občin, združenj in agencij, ki so se pozivu pridružile, je bil konec april 2013 predan premierki Alenki Bratušek.

    Zbiranje podpisov pod poziv vladi za zeleni razvojni preboj je zaključeno.

    Kaj smo dosegli s kampanjo, ki je trajala dobrih 6 mesecev?

    • Zeleni razvojni preboj se je v družbi uveljavil kot pozitivna vizija razvoja za Slovenijo in bil deležen velike pozornosti medijev.
    • V osnutku izhodišč za Strategijo razvoja Slovenije je področje »Zeleno« uvrščeno kot eno od petih prednostih področij.
    • S predlogom sedmih programov zelenega razvojnega preboja smo konstruktivno prispevali k iskanju rešitve za dolgoročni izhod iz krize.
    • Pozornost javnosti smo usmerili na primere dobrih praks v podjetjih, občinah, itd., kjer programi zelenega razvojnega preboja že živijo. Predvsem je to dragoceno v procesu regionalnega razvojnega načrtovanja za novo finančno perspektivo.
    • Sinergijski gospodarski, socialni in okoljski učinki programov zelenega razvojnega preboja so prepoznani in odločevalci jih ne bi smeli več spregledati.


    V okviru mreže nevladnih organizacij Plan B za Slovenijo se nadaljuje vključevanje v pripravo regijskih razvojnih programov, programe zelenega razvojnega preboja predstavljamo na dogodkih na lokalni, regionalni in državni ravni, aktivno sodelujemo v posvetovalnem procesu za pripravo Strategije razvoja Slovenije, ki ga koordinira Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, pripravljamo pripombe na osnutek Programa državnih razvojnih prioritet in investicij za obdobje 2014 – 2017.

    Upanje za zeleni razvojni preboj je zdaj v največji meri usmerjeno v družbeno podrast: napredna podjetja, organizacije in občine, ki v čedalje večjem številu prepoznavajo vitalnost njegovih programov. Zato načrtujemo tudi tesnejše mrežno povezovanje partnerjev zelenega razvojnega preboja.



  • VSEBINA POZIVA

Poziv Vladi Republike Slovenije:

Ne pomnimo časov, ko so bili izzivi tako obsežni, kot tudi ne časov, ko so bili tako zelo večplastni.
V teh prelomnih časih poteka priprava Strategije razvoja Slovenije, ki bo določila smer razvoja naše države za obdobje 2014-2020 in namensko porabo več milijard evrov iz evropskih skladov. To bodo v prihodnjih letih naša edina razpoložljiva sveža razvojna sredstva. Strategija mora odgovoriti na temeljne izzive sedanjega časa in potrebe prihodnjih generacij.

Od vlade pričakujemo, da bo novo strategijo usmerila v zeleni razvojni preboj in s tem Sloveniji omogočila, da polno izkoristi svoje potenciale in strateške razvojne priložnosti. Strategija naj vključuje vitalne programe na sedmih družbeno pomembnih področjih: (1) prehranska samooskrba, (2) vrednostna veriga lesa, (3) energetska prenova stavb, (4) prehod na obnovljive vire energije, (5) posodobitev železniškega omrežja in javnega prevoza, (6) učinkovita raba naravnih virov in (7) zeleni turizem.


Svet se poleg gospodarsko-finančne krize sooča z obsežnimi in večplastnimi novimi izzivi: naraščajočimi cenami in čedalje ostrejšo tekmo za hrano, energente, surovine in vodo ter z vedno bolj očitnimi podnebnimi spremembami. Izhodiščno stanje Slovenije za prihodnost ni dobro: imamo nizko stopnjo prehranske samooskrbe, smo na evropskem dnu po energetski in snovni učinkovitosti, prebivalstvo se stara, slovenske družine za osnovne življenjske potrebe – hrano, energijo in prevoz – namenijo čedalje večji delež družinskega proračuna.

Zato je pred našo družbo naloga, ki bi bila lahko strašljiva, če v njej ne bi bili sposobni razbrati naših velikih priložnosti. Programi zelenega razvojnega preboja so usmerjeni v rešitve in omogočajo dolgoročni izhod iz krize. Odzivajo se na strateške priložnosti ter izhajajo iz domačih človeških in naravnih virov. Zmanjšujejo odvisnost od uvožene hrane in nafte. Prinašajo regionalno uravnotežen razvojni zagon v mesta in na podeželje. Podpirajo doseganje mednarodno sprejetih podnebnih ciljev. Ustvarjajo nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in spodbujajo inovativne rešitve. Podajajo pozitivno vizijo in imajo velik potencial za doseganje visoke stopnje družbenega soglasja.

Prehranska samooskrba s poudarkom na ekološki pridelavi nam bo zagotovila dolgoročno oskrbo z varno, kakovostno in zdravo hrano po dostopnih cenah. Omogočila bo delovna mesta, revitalizacijo kmetijstva in podeželja ter dvig kakovosti življenja.
Vzpostavitev vrednostne verige predelave lesa temelji na povečanju dodane vrednosti naše strateške obnovljive dobrine. Z obuditvijo lesno-predelovalne industrije lahko povečamo konkurenčnost gospodarstva in zagotovimo nova kakovostna delovna mesta.
Energetska prenova stavb nam bo prinesla dolgoročne energetske in finančne prihranke, nova delovna mesta ter prispevala k oživitvi gradbenega sektorja.
Prehod na obnovljive vire energije bo zagotovil dolgoročno energetsko varnost brez izčrpavanja naravnih virov. Dvignil bo konkurenčnost našega gospodarstva in s spodbujanjem domačih tehnologij ustvaril nova delovna mesta. Prebivalcem bo omogočil oskrbo z energijo po dostopnih cenah.
Posodobitev železniškega omrežja in javnega prevoza nam bo zagotovila večjo prometno varnost in cenovno sprejemljivo mobilnost, dostopno za vse, ob manjši obremenitvi okolja.
Učinkovita raba naravnih virov je naša neizkoriščena priložnost za finančne prihranke, dvig konkurenčnosti gospodarstva, nove poslovne priložnosti in delovna mesta ter za zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje.
Zeleni turizem lahko postane nosilec decentraliziranega razvoja naše države. Ima potencial za ustvarjanje kakovostnih lokalnih delovnih mest in dodajanje vrednosti malemu gospodarstvu ter naravni in kulturni dediščini.
Programi zelenega razvojnega preboja so skladni s strateškimi usmeritvami Evropske unije do leta 2020. Povezani s komplementarnima področjema socialne države ter gospodarstva, temelječega na znanju in inovacijah, vpenjajo zeleni razvoj v celovito vizijo pametnega, trajnostnega in vključujočega razvoja EU.

Slovenija bo imela v obdobju 2014 – 2020 možnost pridobiti več milijard evrov namenskih razvojnih sredstev iz evropskih skladov. To bodo v prihodnjih letih naša edina razpoložljiva sveža razvojna sredstva. Kako jih bomo uporabili, pa bo določila Strategija razvoja Slovenije. Pomembnost tega dokumenta kliče po transparentnem in vključujočem procesu priprave ter potrjuje legitimno pravico civilne družbe, da od vlade zahteva, da ta sredstva odgovorno nameni za dolgoročno družbeno koristne razvojne programe.

Smo v zgodovinskem trenutku odločitve o usodi Slovenije. Vsi si želimo, da bi stopila na pot preobrazbe v napredno in uspešno družbo. Vlada pa to lahko uresniči. Potrebujemo voditelje, ki bodo s strateško usmeritvijo v zeleni razvojni preboj pokazali odprtost in dolgoročno pozitivno vizijo.


V Ljubljani, 25. oktober 2012


 
  • ARHIV KAMPANJE


    Novice
Sporočila za medije
DELI V SOCIALNIH OMREŽJIH ALI PO E-POŠTI:

Obdobje zbiranja podpisov:
25.10. 2012 - 22.4. 2013

Število podpisnikov peticije: 10434

Število organizacij podpornic: 195
Seznam oganizacij
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani in štetje obiskovalcev.
Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste sprejeli vse piškotke.
Ne strinjam se